V svetu vodenja je sposobnost sprejemanja odločitev ključna za uspešnost in napredek. Vendar pa se vodje včasih soočajo z izzivom, ko se v določenih okoliščinah izogibajo sprejemanju odločitev. Ta zadržanost lahko izvira iz želje po zbiranju več informacij, potrebe po dodatnem premisleku ali iz strahu pred potencialnimi posledicami. Čeprav je ta previdnost lahko koristna v situacijah, kjer odločitve nosijo dolgoročne posledice in zahtevajo skrbno analizo, pa lahko vodi tudi do zamud in izgube dragocenih priložnosti. Ko vodje odlašajo z odločanjem, lahko to povzroči občutek neodločnosti in nesposobnosti med sodelavci ali kolegi, kar lahko zmanjša njihovo zaupanje in spoštovanje do vodje.
V prvem delu članka »Kako se lahko bolje odločamo (1)?« smo raziskovali, kateri so običajni razlogi za obotavljivo odločanje ter kako lahko obvladujemo strah pred odločnim sprejemanjem odločitev. V drugem delu članka: »Kako se lahko bolje odločamo (2)?«, pa boste spoznali dva tipa odločanja v Lean-u in pridobili nekaj idej za izboljšanje kompetence odločanja.
Nikoli ne sprejemajte odločitev zgolj na podlagi podatkov z vašega zaslona, ampak VEDNO pojdite na lokacijo problemov (jap. Genba), da si sami ogledate težavo in se pogovorite z operaterji ter jim pomagajte pri njenem reševanju. Za vodjo je klic iz proizvodnje (shop floor) pomembnejši od klica najvišjega vodstva (Liker: The Toyota way). V prvem delu članku smo spoznali primer Mirka, vodjo proizvodnje. Študija njegovega primera namiguje na to, kako ključno je, da voditelji razvijajo dve (2) sposobnosti odločanja:
Prepoznajte, kateri tip odločanja je nujen za določeno situacijo. Vprašajte čim določen krog ljudi, kjer se problem dogaja, četudi gre praviloma za hitro odločanje in odgovor že veste. Ljudi vprašajte, kako bi se oni odločili. Kaj predlagajo? Kaj mislijo? Poslovni svet ter tudi proizvodnja je izjemno dinamična, zato se morajo voditelji, kot je Mirko, obrniti daleč stran od pasivnosti, »samo-promocijske politike« in nesmiselnega odločanja o ničemer, če le želijo pomagati svoji organizaciji pri branjenju konkurenčne prednosti. Kako torej lahko razvijamo svojo kompetenco odločanja? Najprej to poglejmo skozi kontekst poslovnih trendov.
V sodobnem poslovnem okolju, ki se neprestano spreminja, so trendi v odločanju vse bolj usmerjeni v uporabo podatkovne analitike in velikih podatkov, znanih kot Big Data. S tem pristopom se sicer odpirajo nove priložnosti, hkrati pa se pojavljajo tudi izzivi, kot je obvladovanje ogromnih količin podatkov. Umetna inteligenca (AI) in avtomatizacija odločitvenih procesov postajata ključna elementa za učinkovito uporabo teh podatkov, medtem ko agilnost in prilagodljivost postajata nujni za hitre odločitve in prilagajanje spremembam. Pomembno je tudi vključevanje ključnih ljudi v odločitveni proces, saj sodelovalno odločanje postaja neizbežno in temeljno za učinkovito upravljanje. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi tveganja in varnostne zadržke, še posebej v kontekstu kibernetske varnosti. Uporaba simulacij in modeliranja scenarijev postaja priljubljena za testiranje potencialnih izidov odločitev, še zlasti na področju trajnosti. Vprašanja, kot so stroški celotnega cikla izdelave izdelka, optimizacija proizvodnje z namenom zmanjšanja odpadkov in porabe energije ter optimizacija logističnih načrtov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so ključnega pomena. Umetna inteligenca (AI) igra pomembno vlogo pri reševanju teh izzivov, prav tako pa lahko pomaga pri izboljšanju razmer za sodelavce in druge deležnike. Ti trendi zaradi svoje kompleksnosti zahtevajo hitrejši, bolj z informacijami nasičen in bolj prilagodljiv pristop k odločanju, kar omogoča organizacijam, da ostanejo konkurenčne in učinkovite v hitro spreminjajočem se poslovnem svetu.
Izboljšanje kompetence odločanja je ključnega pomena za vse vodje, ki si želijo biti bolj učinkoviti in uspešni. Tukaj je nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo pomagali izboljšati vaše sposobnosti odločanja:
"Bodite odločni v svojih akcijah in odločitvah, toda ostanite prilagodljivi v svojem pristopu." - Tony Robbins, svetovno znani govornik.
Pri sprejemanju odločitev vam lahko pomagajo različne metode in tehnike. Ena takih metod je SWOT analiza, ki vam omogoča oceno situacij in odločitvenih možnosti s prepoznavanjem notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje. Ta metoda pomaga razumeti različne aspekte, ki lahko vplivajo na vaše odločitve. Scenarijsko načrtovanje je druga koristna tehnika, ki vas vodi skozi razmišljanje o različnih možnih scenarijih in kako bi se vaše odločitve obnesle v vsakem od njih. To vam bo lahko v pomoč pri analizi različnih izidov in vam pomagalo zmanjšati negotovost. Na drugi strani pa vam uporaba orodij, kot je matrika odločanja, omogoča sistematično ocenjevanje in primerjavo različnih možnosti glede na različne kriterije, kar je ključno za objektivno in uravnoteženo odločanje. Poleg naštetih je tudi tehnika "5 Zakaj" izjemno učinkovita pri iskanju korenin problema ali razloga za določeno situacijo, saj vključuje ponavljajoče se postavljanje vprašanja zakaj in s tem omogoča razumevanje globljih vzrokov. Mind mapping je prav tako uporabno orodje, ki omogoča vizualizacijo problemov, možnih rešitev in njihovih povezav, kar spodbuja kreativno razmišljanje in pomaga pri jasnem razumevanju kompleksnih situacij. Vse te tehnike in metode skupaj zagotavljajo robusten nabor orodij za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti odločitvenega procesa.
Gradite na svoji samozavesti. Verjemite v svoje sposobnosti in odločitve, kar bo okrepilo vašo sposobnost hitrega in učinkovitega odločanja. Več odločitev pomeni več napak. Naučite se živeti z napakami. Nič odločitev pomeni, da ste storili največjo napako.
Razvijte prilagodljivost, da lahko hitro reagirate na spremembe v poslovnem okolju. Sprejmite, da se svet spreminja. In da, ko se odločate, ga lahko vi spreminjate. Če se ne boste odločili, bo svet spremenil vas.
Razvijajte svoje analitične sposobnosti. Naučite se analizirati in interpretirati podatke, kar vam bo pomagalo pri sprejemanju premišljenih odločitev. Če nimate podatkov, poskusite podatke pridobiti z opazovanjem ali pa s pogovori z internimi strokovnjaki. Ne bojte se vprašati za nasvet. Nato se odločite.
Delajte na svoji odločnosti. Naučite se hitro in učinkovito odzvati na izzive, pri tem pa ohranjajte fokus na dolgoročnih ciljih in rezultatih. Prepoznajte svojo omahljivost, borite se proti njej. Tvegajte.
Bodite pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje odločitve in njihove posledice.
Ostanite odprti za povratne informacije in nenehno učenje. Sprejmite povratne informacije kot priložnost za izboljšanje vašega vodstvenega sloga in odločitvenih procesov. Vprašajte ključne ljudi, četudi jih ne marate, kaj si mislijo o posledicah sprejetih odločitev. Pripravite analizo. Povejte, da ste sicer zaribali, a ste se iz napake vendarle nekaj naučili (naučene lekcije).
Razvijajte veščine komunikacije: Jasna in učinkovita komunikacija je ključna pri odločanju. Naučite se izražati svoje misli, poslušati druge in jasno komunicirati svoje odločitve s sodelavci. Komunikacija pomaga pri razumevanju različnih perspektiv in zagotavljanju, da so vsi vpleteni v odločitvenem procesu.
Krepite timske veščine: Vodenje tima zahteva sposobnost sodelovanja in usklajevanja različnih mnenj. Razvijanje veščin upravljanja konfliktov in spodbujanja pozitivnega timskega okolja lahko prispeva k boljšim odločitvam. V odločanje vpletite celoten tim, a na koncu mora odločitev biti vaša. Vprašajte kolege, kako bi oni ravnali. Kaj vidijo kot opcije? Kaj so scenariji in kaj bi lahko bile posledice?
Učenje iz uspehov in neuspehov drugih: Preglejte primere uspešnih odločitev v vaši industriji ali drugih podobnih organizacijah. Analizirajte, kaj je pripomoglo k njihovemu uspehu, in poskusite vključiti pozitivne elemente v svoje odločitvene procese. Delite dobre in slabe prakse odločanja s kolegi. Spremljajte potek procesov in sproti popravljajte morebitne napačne odločitve.
Razvijajte empatijo: Razumevanje čustev in perspektiv drugih v timu lahko izboljša odločitve. Razvijanje empatije vam omogoča, da bolje upoštevate potrebe in pričakovanja sodelavcev, kar prispeva k bolj uravnoteženim odločitvam.
Upravljajte s stresom: Vodenje in odločanje v poslovnem okolju sta pogosto povezana s stresom. Razvijanje strategij za obvladovanje stresa, kot so tehnike dihanja ali redna telesna aktivnost, vam lahko pomaga ohranjati jasnost uma tudi v zahtevnih situacijah.
Sprejemajte odločitve na podlagi vrednot: Postavitev odločitev v okvir vaših osebnih in organizacijskih vrednot vam pomaga ohranjati etičnost pri odločanju. Odločitve, ki so v skladu z vrednotami, imajo dolgoročno pozitiven vpliv na vaš ugled in kulturo organizacije.
"Najboljša odločitev je prava odločitev, naslednja najboljša je napačna odločitev, najslabše pa je, da se ne odločite." - Theodore Roosevelt
Če želite še dodatno poglobiti svoje znanje, vam priporočamo naslednji knjigi:
Upamo, da boste uživali v branju teh knjig in da bodo dodale vrednost vašemu razumevanju vodenja in odločanja. Če ste izpustili 1. del članka Kako se lahko bolje odločamo (1)?, kjer smo raziskovali, kateri so običajni razlogi za obotavljivo odločanje ter kako lahko obvladujemo strah pred odločnim sprejemanjem odločitev ga najdete tu.