Predno se »zakopljemo v izračune,« najprej poglejmo poslovni kontekst, po katerem deluje koncept zavzetosti.
Zavzeti zaposleni so pripravljeni uporabiti vse svoje talente in energijo, da bi ustvarili čim večjo vrednost za podjetje in njene deležnike. Njihova visoka motivacija prinaša visoko osebno učinkovitost in pripravljenost reševanja težjih izzivov. Predlagajo veliko novih rešitev, idej in inovacij ter so pripravljeni spremembe vnesti v svojo poslovno prakso. V delo vlagajo velike napore in podjetju zagotavljajo 100% osebno zmogljivost ravno zaradi visoke stopnje čustvene angažiranosti. Ali povedano drugače, protivrednost, ki jo zavzeti zaposleni dajejo podjetju v zameno za njihovo plačo, je 100 %.
V osnovi jih lahko razdelimo v dve skupini, in sicer med nezavzete in aktivno nezavzete sodelavce. Nezavzeti zaposleni imajo sicer pozitiven odnos do podjetja, vendar so manj (pro)aktivni od njihovih zavzetih sodelavcev. Raje se umaknejo v »varno območje,« se ne izpostavljajo in se izogibajo tveganju. Prepoznavajo dobre ideje, vendar jih neradi vpeljujejo v poslovno prakso. Ne marajo sprememb, pogosto se počutijo preobremenjene. Lahko bi jih definirali kot zaposlene s srednjo stopnjo čustvene angažiranosti. V povprečju dosegajo 30 % manj kot zavzeti sodelavci. Aktivno nezavzete sodelavce predstavlja skupina zaposlenih, ki v svoje delo vlaga minimalno energijo. Imajo negativen odnos do podjetja ter se pogosto počutijo ogrožene. Stvari vidijo in ocenjujejo negativno, kritično se odzovejo na predlagane spremembe. Svoje nezadovoljstvo širijo na druge sodelavce. Njihova stopnja čustvene angažiranosti je izredno nizka. Protivrednost, ki so jo pripravljeni dati v zameno za svojo plačo, je po nekaterih ocenah le 40% njihove osebne zmogljivosti. V povprečju dosegajo 60% manj kot njihovi zavzeti sodelavci. Negativnih učinkov nizke zavzetosti je kar nekaj. Najbolj izraziti se kažejo v večjem številu reklamacij, manjšemu individualnem delovnemu učinku oz. nižji produktivnosti ter večjemu absentizmu. Verjetno pa je še največji izziv ta, da zavzeti zaposleni neradi delajo v podjetju s slabo klimo in običajno poiščejo drugega delodajalca, ki jim ponuja energijsko boljše poslovno okolje.
Znotraj projekta raziskovanja in spremljanja organizacijske klime v slovenskih podjetij SiOK spremljamo tudi stanje zavzetosti. V sezoni 2021 je bilo na vzorcu 18.500 zaposlenih iz različnih dejavnosti izračunano, da je delež zavzetih zaposlenih znašal 26,45%. Na drugi strani beležimo 23,93% aktivno nezavzetih sodelavcev. Podatki kažejo, da je delež zavzetih v Sloveniji nekoliko višji, kot se ugotavlja na svetovnem povprečju. (opomba: Nova povprečja za sezono 2022 bodo pripravljena konec meseca aprila 2023).
Najnovejše Gallupovo poročilo o stanju zavzetosti pravi, da je 21 % zaposlenih po vsem svetu zavzetih. Na drugi strani pa delež aktivno nezavzetih 19%. Če pogledamo primerjavo z letom 2014, jasno vidimo, da je delež zavzetih zrasel, na drugi strani pa pri Gallupu ugotavljajo, da delež aktivno nezavzetih na svetovnem nivoju v primerjavi z letom 2014 praktično ostaja enak.
Zavzetost zaposlenih v svetu je po pandemiji ostala stabilna, vendar nizka
Zavedanje pomena koncepta zavzetosti in vlaganje v kulturo zavzetosti so vedno večja, kar nakazujejo tudi trendi. Vendar se postavlja vprašanje, ali je to dovolj. Osvetlimo to dilemo z drugega zornega kota. Vprašajmo se, koliko potencialne vrednosti podjetje izgubi zaradi nezavzete delovne sile? Nezavzeti zaposleni lahko v primerjavi z zavzetimi povzročijo podjetju precejšnje stroške. Obstaja kar nekaj mednarodnih metodologij za izračun tovrstnih vrednosti. Po različnih študijah lahko stroški nezavzetega zaposlenega znašajo od 30 % do 200 % njegove letne plače. Za potrebo našega izračuna smo uporabili metodologijo, ki jo uporablja tudi naš poslovi partner DNLA, temelji pa na dognanjih Gallupovih študij. Poglejmo, kakšno »izgubljeno potencialno vrednost« bi zabeležilo slovensko podjetje s 100 zaposlenimi, ki ima zavzetost, primerljivo s slovenskim SiOK povprečjem. Za potrebe izračuna smo uporabili podatek o povprečni letni bruto plači za leto 2022, objavljen na spletni strani statističnega urada Republike Slovenije.
Potencialna izguba vrednosti zaradi nezavzete delovne sile
Če upoštevamo zgoraj omenjeno metodologijo, nam izračun pokaže, da tako podjetje na leto izgubi potencialno vrednost zaradi nezavzete delovne sile v višini 714.038,98€. Vrednost je astronomska, sploh če jo projiciramo na podjetja z večjim številom zaposlenih. Za ilustracijo bo zanimiv naslednji podatek. Aktivno nezavzeti zaposleni po Gallupovih ocenah stanejo nemško gospodarstvo med 96 in 114 milijard evrov letno. Procent aktivno nezavzetih sodelavcev je v Nemčiji okoli 15%.
V Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki so v preteklih letih delež zavzetih dvignile za več kot 5 odstotnih točk in zmanjšale delež aktivno nezavzetih za več kot 7 odstotnih točk. Te dobre prakse so v strokovnem okolju znane in bomo o njih pisali v nadaljevanju. Za ilustracijo poglejmo, kaj bi taka sprememba pomenila na primeru našega vzorčnega podjetja.
Zmanjšana potencialna izguba vrednosti zaradi nezavzete delovne sile
Podjetje, ki ustvari tak premik v deležih zavzetosti zaposlenih, bi na letni ravni lahko pridobilo potencialno novo vrednost zaradi zavzete delovne sile v višini 87.433,35€. Sliši se mikavno. In je tudi uresničljivo, saj se ta rezultat lahko ustvari s pravilnim razvojem notranjega okolja in sodobne organizacijske kulture.
Za ilustracijo poglejmo nekaj zanimivih podatkov iz domačih in mednarodnih analiz:
Pomanjkanje priložnosti za razvoj kariere je pomemben dejavnik, ki lahko povzroči nizko zavzetost zaposlenih. Zaposleni si želijo razvijati svoje spretnosti in napredovati v svoji karieri. Če podjetje ne ponuja takšnih priložnosti, lahko zaposleni začutijo stagnacijo in izgubijo motivacijo. Če imajo zaposleni občutek, da so obtičali v svojih vlogah, brez možnosti napredovanja ali učenja novih veščin, lahko postanejo nezavzeti in imajo občutek, da ne napredujejo. Raziskava, ki jo je izvedel LinkedIn, je pokazala, da bi 94% zaposlenih ostalo v podjetju dlje, če bi podjetje vlagalo v njihov karierni razvoj. Koliko je karierni razvoj pomemben, pove tudi študija družbe PwC, ki pravi, da 35% zaposlenih meni, da so priložnosti za poklicni razvoj najbolj privlačna lastnost delodajalca.
Negativna ali toksična kultura podjetja lahko vodi do nezavzetosti in tudi fluktuacije, saj zaposleni morda nimajo občutka, da se v podjetje prilegajo ali da je njihov prispevek cenjen. Študija SHRM je pokazala, da je 47% zaposlenih izjavilo, da kultura njihove organizacije negativno vpliva na njihovo delo. Druga študija podjetja Achievers je pokazala, da je 65% zaposlenih izjavilo, da bi si poiskali novo službo, če bi se kultura njihovega podjetja poslabšala.
Organizacijska kultura igra zelo pomembno vlogo pri povečevanju zavzetosti v podjetju. Zato smo v sodelovanju s partnerji razvili tudi metodo spremljanja in analiziranja razvitosti organizacijske kulture, ki temelji na značilnostih sedanjega časa in zahtevnega poslovnega okolja, v katerem se nahajamo.
Pomanjkanje jasnih ciljev in pričakovanj je naslednji dejavnik, ki močno vpliva na zavzetost zaposlenih. Raziskava podjetja Achievers je pokazala, da 60% zaposlenih ne pozna ciljev svojega podjetja, po podatkih študije družbe ClearCompany pa kar 72% zaposlenih ne razume jasno svojih delovnih obveznosti. Tudi v raziskovalnem projektu SiOK ugotavljamo, da skoraj 30% zaposlenih v slovenskih organizacijah ne razume svojih ciljev in politike organizacije. Več kot 33% zaposlenih, ki so sodelovali v SiOK raziskavi, ne sodeluje v procesu postavljanja ciljev.
Po dostopnih podatkih, ki jih je objavil Gallup, so tudi slabe poslovne prakse vodenja in upravljanja eden izmed pomembnih faktorjev, ki negativno vplivajo na zavzetost zaposlenih. Po tej Gallupovi analizi samo 13% zaposlenih meni, da vodstvo organizacije z njimi učinkovito komunicira, samo 15% zaposlenih pa se strinja s trditvijo, da jih vodje navdušujejo za prihodnost. Končni rezultat tega je, da samo 22% zaposlenih smatra, da ima njihovo poslovodstvo jasno vizijo poslovne prihodnosti. Po rezultatih raziskave SiOK iz leta 2021 tudi v Sloveniji ugotavljamo, da več kot 25% zaposlenih meni, da njihovo poslovodstvo ni učinkovito. Več kot 23% zaposlenih pa meni, da ni učinkovita tudi njihova organizacija/podjetje.
V današnjem konkurenčnem poslovnem svetu so zaposleni največji vir uspeha organizacij. Vendar pa ima veliko podjetij težave z njihovim motiviranjem in angažiranjem. Dovolite, da vam predstavimo nekaj strategij, ki vam lahko pomagajo dvigniti delež zavzetih sodelavcev.
Pomembna strategija za povečanje zavzetosti zaposlenih je jasno komuniciranje ciljev organizacije. Jasni cilji usmerjajo napore v pravo smer, zaposleni pa se z jasno usmeritvijo na glavne cilje organizacije izognejo porabi časa za manj pomembne dejavnosti. Zaposleni bodo tudi bolj motivirani, če vedo, kakšni so cilji organizacije in kako njihovo delo prispeva k doseganju teh ciljev. Vodstvo organizacije lahko pomaga pri jasnem komuniciranju ciljev s tem, da jih redno deli z zaposlenimi ter jim zagotavlja povratne informacije o napredku in dosežkih pri njihovem doseganju.
Druga ključna strategija je zagotavljanje možnosti za osebni in poklicni razvoj. Zaposleni se bodo bolj verjetno angažirali, če imajo možnosti za izboljšanje svojih spretnosti in znanja. Podjetja lahko zagotovijo možnosti za razvoj s tem, da nudijo izobraževanje, usposabljanje in mentorstvo. To lahko ne le izboljša zavzetost zaposlenih, temveč tudi izboljša strokovno sposobnost zaposlenih, kar vpliva na kakovost dela v organizaciji. Vendar pa ni dovolj, da organizacija le ponudi možnosti za razvoj. Pomembno je, da se organizacija resnično zanima za razvoj svojih zaposlenih in jih spodbuja k izboljšanju njihovih sposobnosti. Eno izmed učinkovitih orodij, ki so ga že v 80. letih razvili ter kasneje nadgrajevali na nemškem Max Planckovem inštitutu, je DNLA Expert System. DNLA je orodje, ki se osredotoča na merjenje in razvoj socialnih, vodstvenih in prodajnih kompetenc, s čimer nam omogoča celovit razvoj potenciala naših sodelavcev. Razvoj socialnih veščin, kot so sposobnost poslušanja, empatija in učinkovita komunikacija (ter vrsto drugih), lahko pomaga zaposlenim pri vzpostavljanju boljših odnosov z vsemi deležniki znotraj in zunaj organizacije ter poveča njihovo zavzetost. Kljub temu da so možnosti za osebni in poklicni razvoj zelo pomembne, pa je prav tako pomembno, da organizacija poskrbi za ustrezne delovne pogoje. Zaposleni se bodo bolj verjetno angažirali, če so delovni pogoji primerni za opravljanje njihovega dela. To lahko vključuje zagotavljanje ustrezne opreme, orodij in sodobne tehnologije, ki jim omogočajo, da opravijo svoje delo na najboljši možen način.
Najpomembnejši element za spodbujanje zavzetosti zaposlenih pa je oblikovanje pozitivne (sodobne) podjetniške kulture. Zaposleni se bodo bolj angažirali, če bodo vključeni v organizacijo, in bodo videli, da njihovo delo prispeva k skupnemu cilju. Oblikovanje ustreznega okolja in vrednot je zato ključnega pomena za doseganje zavzetosti zaposlenih. S tem se poveča občutek pripadnosti organizaciji, izboljša se timsko delo ter spodbudi motivacija za doseganje skupnih ciljev.
V naslednjih objavah vam bomo predstavili tudi, na kakšen način lahko z uporabo pravilnega razvoja osebnega potenciala z metodo DNLA vplivate na izboljšanje stopnje čustvene angažiranosti vaših sodelavcev in na ta način dvigujete delež aktivno zavzetih sodelavcev.