Ali je samo kognitivna empatija (Cognitive Empathy) dovolj za uspešno vodenje?

Empatija je kognitivna spretnost. Po definiciji je to proces pridobivanja znanja in razumevanja z opazovanjem. Kognitivne procese lahko razumemo kot postopke, ki jih uporabljamo za pridobivanje novega znanja ter odločanja na podlagi tega. Na kratko bi lahko kognitivne funkcije opredelili na naslednji način:

1. Pozornost nam omogoča koncentracijo na dražljaje iz okolja ali koncentracijo na naloge, da lahko kasneje te informacije temeljito obdelamo. Ključna je pri vsakdanjih situacijah in nadzorovanju drugih kognitivnih procesov od zaznavanja do kompleksnega sklepanja.
2. Spomin omogoča kodiranje, shranjevanje in obnavljanje informacij iz preteklosti. Razlikuje se med kratkoročnim in dolgoročnim spominom, ki vsebujeta deklarativne (pridobljeno z jezikom in izkušnjami), ter proceduralne spomine (učenje prek rutin).
3. Zaznavanje organizira in razume dražljaje iz čutil, kot so vid, sluh, okus, vonj in dotik.
4. Jezik nam omogoča izražanje misli in čustev ter komunikacijo. Je orodje za prenos informacij o sebi in svetu.
5. Misel omogoča integracijo informacij in vzpostavljanje povezav med dogodki ter uporablja sklepanje, sintezo in reševanje problemov.
6. Učenje vključuje dodajanje novih informacij v obstoječe znanje in sega od navad do znanja, ki ga pridobimo prek socializacije.

Vsaka od teh kognitivnih funkcij deluje skupaj, da vključi novo znanje in ustvari interpretacijo sveta okoli nas.

Kaj je kognitivna empatija?

Kognitivna empatija je sposobnost razumevanja misli, čustev in izkušenj druge osebe. To pomeni, da imamo ostro sposobnost ugotavljanja, kaj je komu v mislih in kako se počuti v določenem trenutku. Ta vrsta empatije je ključna za vsako človeško interakcijo, saj nas povezuje z drugimi na globlji ravni. Poleg tega nam pomaga pri razvijanju trajnih vezi, ki temeljijo na sočutju in medsebojnem razumevanju. Najpomembneje je, da uporaba kognitivne empatije razširi našo zavest in nam pomaga razviti zaznavo in sprejemanje raznolikih stališč drugih ljudi. Z evolucijskega vidika smo razvili sposobnost sočustvovanja kot način za obdelavo vedenja in občutkov drugih. Znanstveno gledano, v naših možganih obstajajo zrcalni nevroni, ki nam omogočajo fizično in čustveno posnemanje drugih. To je način, kako lahko ponovimo iste izraze in občutke, ki jih opazimo pri ljudeh okoli nas. V bistvu gre za spretnost. Tudi če imate nizko kognitivno empatijo, se jo lahko še vedno naučite in razvijete, da ustvarite bolj obogatene in izpolnjujoče medosebne interakcije. Primer kognitivne empatije v poslovnem okolju: Recimo, da v poslovnem okolju opazujete, kako vaš sodelavec doživlja stres zaradi zahtevnega projekta. Čeprav morda sami ne čutite enake stopnje stresa, razumete, kako zahteven je ta projekt in kako se vaš sodelavec lahko počuti zaradi tega. Vaša sposobnost, da razumete njegove občutke in stališče v tem zahtevnem času, je primer kognitivne empatije v poslovnem okolju. To lahko uporabite za boljše razumevanje potreb in čustev sodelavcev ter ustrezno prilagodite svoj pristop in podporo v delovnem okolju.

Kaj je čustvena empatija?

Medtem ko kognitivna empatija pomeni, da zmorete doumeti misli in občutke drugih ljudi, je čustvena empatija širša. Pri tem ne samo da zaznavate občutke druge osebe, ampak se tudi popolnoma vživite v njih. Gre za dejansko doživljanje enakih čustev kot oseba, s katero sočustvujete. Ta oblika empatije omogoča, da se povežete z drugimi na globlji ravni in jim nudite pristno podporo ter razumevanje. Primer čustvene empatije v poslovnem okolju: Vodja oddelka opazi, da je eden od sodelavcev v zadnjih nekaj dneh videti zaskrbljen in manj zgovoren kot običajno. Vodja se odloči, da sodelavca povabi na kavo in se z njim pogovori v neformalnem okolju. Med pogovorom vodja pozorno posluša in se izogiba sodbi, ko sodelavec deli svoje skrbi glede nedavno povečanega delovnega pritiska in težav v osebnem življenju. Poskuša celovito razumeti situacijo in se dejansko vživi tudi v njegove občutke. Zato lažje izraža sočutje in razumevanje, ponudi podporo in razpravlja o možnih rešitvah, kot so prilagoditev delovnih nalog ali možnost začasnega dela od doma, da bi sodelavcu olajšali obremenitev. Ta pristop ne samo da pomaga sodelavcu, ampak tudi krepi zaupanje in moralo v ekipi.

Sočutna empatija, imenovana tudi sočutje, je vrsta empatije, ki združuje razumevanje čustev in občutkov druge osebe s pozornostjo, skrbjo in željo po pomoči ali olajšanju njihovega trpljenja. Ta oblika empatije vključuje sposobnost, da ne le razumemo, kaj nekdo doživlja, temveč tudi občutimo željo, da bi mu pomagali ali mu olajšali stanje.

1. korak: Kako izboljšati svojo kognitivno empatijo?

1. Tehnika postavljanja usmerjenih vprašanj

Tehnika postavljanja vprašanj v kontekstu empatije pomeni postavljanje usmerjenih vprašanj sogovorniku, da bi bolje razumeli njegove občutke, misli in izkušnje. S tem poglobimo dialog, spodbudimo razmislek ter pokažemo zanimanje za njegove izkušnje.

2. Aktivno poslušanje

Aktivno poslušanje je način poslušanja, pri katerem se posameznik osredotoči na sogovornika, ga razume in se odziva na prejeto sporočilo. Pri tem kažemo iskreno zanimanje za sporočila (mnenja, ideje) našega sogovornika.

3. Postaviti se v kožo druge osebe

Izraz "Postavi se v kožo druge osebe" pomeni, da si poskusimo predstavljati, kako se počuti ali kaj doživlja druga oseba v določeni situaciji, da bi bolje razumeli njeno perspektivo ali čustva.

4. Sprejemanje raznolikosti

V kontekstu empatije to pomeni odprtost in spoštovanje do različnih pogledov, izkušenj, ozadij in kultur ljudi. Gre za zavedanje in sprejemanje raznolikosti med posamezniki ter iskanje skupnih točk in razumevanje kljub različnostim.

5. Vadba osredotočenosti

Vadba osredotočenosti pomeni, da ste pozorni na svoje lastne misli, občutke in reakcije, da postanete bolj ozaveščeni o svojem notranjem svetu. Ta zavest se lahko nato usmeri navzven, da bolje razumete druge in njihove poglede. Osredotočenost je stanje zavedanja in pozornosti na trenutno dogajanje ter svoje misli, čustva in okolico, brez obsojanja ali presojanja.

6. Opazovanje neverbalnih znakov

Ljudi lahko bolje razumete, če pozorno opazujete njihovo telesno govorico, izraze na obrazu in ton glasu. Ti neverbalni znaki vam lahko dajo globlje razumevanje, kako se nekdo počuti. Poleg tega posnemanje neverbalnih znakov druge osebe ustvari povezanost in poveča simpatijo. Poslušajte ne le besede, temveč tudi ton glasu, telesno govorico in čustva, ki se skrivajo za izrečenimi besedami.

2. korak: Kako izboljšati svojo čustveno empatijo?

1. Razmišljanje o svojih izkušnjah

Naše lastne izkušnje oblikujejo naše misli in občutke. Delujejo kot filter, skozi katerega vidimo svet in ljudi okoli sebe. Razmišljanje o svojih izkušnjah v povezavi z empatijo pomeni, da razmišljate o tem, kako ste se počutili v določenih situacijah, da bi bolje razumeli, kako se lahko počuti kdo drug. To vam pomaga, da se bolje povežete z občutki drugih ljudi. Bolj ko razumete lastna čustva, lažje boste razumeli čustva drugih. Praksa samo-zavedanja vam lahko pri tem pomaga.

2. Sprejemanje brez obsojanja

To pomeni, da se naučimo sprejemati občutke in izkušnje drugih brez sodbe ali kritike. Sprejemanje brez obsojanja pripomore k ustvarjanju varnega prostora, v katerem se ljudje počutijo slišane in razumljene.

3. Empatično prilagajanje komunikacije

Prisluhnite sogovorniku in bodite odprti za povratne informacije in mnenja drugih glede vašega vedenja. Na ta način lažje empatično prilagajamo naš način komunikacije, da bi bolje ustrezali (trenutnim) občutkom in potrebam druge osebe. S tem lahko dosežemo boljše razumevanje in povezanost.

4. Empatično potrjevanje

To je veščina, kjer izkazujemo razumevanje in potrditev čustev drugih. S tem ko jih potrdimo in pokažemo razumevanje, ustvarjamo podporo in zaupanje v odnosu. Izražanje sočutja in razumevanja občutkov drugih kaže na vašo podporo in spoštovanje.

5. Gradnja iskrenih odnosov z drugimi

Aktivno gradite in ohranjajte svoje medosebne odnose. Večja povezanost z drugimi vam lahko pomaga razviti večjo empatijo. Obstaja seveda še niz drugih veščin, ki vam lahko pomagajo izostriti vašo veščino empatije. Menim pa, da boste že s prakticiranjem zgornjih veščin lahko izboljšate svojo čustveno empatijo in bolje razumeli čustva ter perspektive drugih ljudi.

Če želite poglobiti znanje na področju sočutne empatije, vam priporočam knjigo: »Nenasilno sporazumevanje: jezik življenja,« avtor: Marshall B. Rosenberg V knjigi je predstavljena preprosta, toda učinkovita metoda sporazumevanja. Popelje nas od razdiralnega jezika, sodb, moraliziranja, vrednotenja in etiketiranja do povezovalnega jezika, v katerem se z opazovanjem in poslušanjem osredotočamo na potrebe in občutke sogovornika ter na jasen način izražamo svoje.

Sočutna empatija je ključna spretnost za gradnjo trajnih povezav, izboljšanje komunikacije ter spodbujanje večjega občutka empatije in sočutja v svetu. V današnji hitro spreminjajoči se in pogosto egocentrični družbi je razvijanje kognitivne empatije pomembnejše kot kadarkoli prej. S sposobnostjo, da razvijate sposobnost gledanja na svet iz različnih perspektiv, lahko postanete boljši poslušalec, učinkovitejši komunikator ter bolj sočuten človek. In najboljše pri tem je, da lahko vsak razvije svojo empatijo ter postane čustveni guru, obogaten z raznolikimi čustvenimi izkušnjami.