Prevzemimo pobudo

Iniciativnost je zelo zaželena veščina v hitro spreminjajočem se poslovnem svetu, cenjena med delodajalci zaradi njene pomembne vloge pri spodbujanju inovacij in sposobnosti samostojnega razmišljanja. Zaposleni, ki prevzamejo pobudo, pomagajo podjetju ohranjati korak pred drugimi in reševati vsakodnevne izzive, ne da bi čakali na navodila. To zelo prispeva k boljši produktivnosti in zmanjšuje potrebo po mikromenedžeriranju. Podjetja, ki spodbujajo iniciativnost, dosegajo večjo agilnost in prilagodljivost, kar je bistveno za trajno konkurenčnost. Visoka stopnja proaktivnosti in iniciativnost zaposlenih je pomembna tudi pri upravljanju trajnostnih politik podjetja. Predvsem zato, ker se spremembe v takem (iniciativnem) poslovnem okolju lažje in hitreje uveljavijo. Iniciativni posamezniki tudi bolj pogosto predlagajo nove ideje na področju okoljskih, družbenih ali upravljavskih politik. To prinese učinkovitejše upravljanje virov, boljše odnose s skupnostjo in povečano korporativno odgovornost. Iniciativni posamezniki s tem močno pomagajo podjetju pri ohranjanju dolgoročne konkurenčnosti. Tega področja dandanes ne smemo zanemariti.

Sodelavci z nižjo iniciativnostjo redkeje predlagajo nove ideje in se izogibajo dodatnim odgovornostim. Opaziti je lahko tudi odlašanje in pomanjkanje proaktivnega pristopa pri soočanju z nalogami. Poleg tega se pogosto zatekajo k striktnemu sledenju navodilom, ne da bi samostojno iskali rešitve ali pristope. Vzroki za nizko samoiniciativnost so raznoliki, od pomanjkanja samozavesti in strahu pred neuspehom do preteklih negativnih izkušenj, kot so zavrnjene ideje ali neustrezno (nepravično) nagrajevanje. Pomanjkanje jasnih ciljev ali smernic lahko prav tako prispeva k temu, da zaposleni ne razumejo, kako lahko (proaktivno) prispevajo k uspehu organizacije. Tudi organizacijska kultura lahko močno vpliva na samoiniciativnost. V okolju brez spodbude za inovativnost ali z visokim strahom pred napakami se zaposleni morda ne bodo počutili spodbujene k pobudi. Pomanjkanje podpore s strani vodstva ali kolegov lahko deluje kot dodatna ovira. Zgoraj opisani znaki nizke iniciativnosti, kot so redko predlaganje novih idej, izogibanje dodatnim odgovornostim, odlašanje in striktno sledenje navodilom, so pogosto povezani s pomanjkanjem proaktivnosti. Proaktivnost je veščina, ki vključuje predvidevanje prihajajočih situacij ali težav in aktivno ukrepanje, da se jih prepreči ali izkoristi, namesto da bi pasivno čakali na njihov razvoj.

Stephen Covey, avtor znamenite knjige "7 navad zelo učinkovitih ljudi," opredeljuje proaktivnost kot eno od ključnih navad za osebni in profesionalni uspeh. Covey proaktivnost opisuje kot sposobnost, da posameznik samoiniciativno prevzame nadzor nad svojim življenjem, namesto da bi dovolil, da ga okoliščine ali zunanji dejavniki nadzorujejo. Po njegovem mnenju proaktivni ljudje razumejo, da so sami odgovorni za svoje življenje in reakcije na dogodke. Covey poudarja, da proaktivnost pomeni več kot le sprejemanje pobude. Temelji na ideji, da imamo kot ljudje svobodo izbire v našem odzivu na zunanje okoliščine. Proaktivni ljudje se ne odzivajo pasivno na svoje okolje ali razmere, temveč aktivno izbirajo, kako bodo odreagirali. Njihov fokus ni na problemih, ki so izven njihovega nadzora, ampak na tistih, ki jih lahko nadzorujejo. Po Coveyjevi filozofiji so proaktivni ljudje usmerjeni v svoj vplivni krog, kar pomeni, da se osredotočajo na stvari, ki jih lahko dejansko spremenijo, namesto da bi se obremenjevali s tistimi, na katere ne morejo vplivati. To vodi k večji učinkovitosti, saj proaktivni posamezniki porabijo svojo energijo tam, kjer lahko resnično naredijo razliko.

Steven Kotler v svoji knjigi The Art of Impossible govori o flow stanju, kot ključnemu fokatorju oz. pogoju za doseganje naših meja sposobnosti in jih tudi presegati. Flow stanje je optimalno stanje naše zavesti, ko na eni strani zelo produktivno delujemo in smo na drugi strani tudi zelo zadovlljni in se dobro počutimo. To so stanja, ko smo popolnoma osredotočeni na to kar delamo, totalno »pademo noter«, smo v elementu, vse teče kot po maslu in hitro pozabimo na čas, ki v flowu prehitro mine. Za flow je značilno, da smo tudi zelo notranje (lahko rečemo tudi intrinzično) motivirani. Kotler omenja 5 stebrov notranje motivacije, ki so obenem tudi sprožilci flow stanja in močno vplivajo na iniciativnosti posameznika. To so: 1. radovednost, 2. strast, 3. namen, 4. avtonomija in 5. mojstrstvo

1. RADOVEDNOST – Če se lotimo nečesa, kar nas zanima, za kar smo radovedni, bomo to naredili z večjo vnemo in tudi novih veščin se bomo naučili hitreje. Na delovnem mestu, kjer smo je zelo pomembno, da se vprašamo, kaj nas v povezavi z našim delom v resnici zanima. Če bi imeli na voljo 1 dan, ko bi lahko prebrali karkoli, poslušali ali se pogovarjali s katerimkoli strokovnjakom na našem področju, kdo bi to bil? Kakšno vsebino bi konzumirali z zanimanjem in radovednostjo?
2. STRAST – Gotovo smo že večkrat slišali, da moramo v življenju najti svojo strast. V realnosti se izkaže, da strasti ne moramo kar naenkrat najti. Vse skupaj se začne z radovednostjo, ko začnemo z nečem novim in takrat se pojavijo iskrice, ki naredijo mali plamen. Če pa želimo, da se ta plamenček razplamti v močan ogenj strasti, je nanj potrebno nalagati gorivo. V praksi to pomeni, da je strast »le« presečišče večih radovednosti, ko se področja, ki nas zanimajo združijo v širše področje ali aktivnosti, do katere v eni točki začnemo gojiti strast.
3. NAMEN – Oba predhodno omenjena notranja motivatorja sta v svojem bistvu sebična. Kar koli povezano z radovednostjo in strastjo je pod črto lahko zelo sebično in s tem ni nič narobe. V točki, ko presežemo sebične interese in delujemo v smeri, da ima naše delovanje širši pomen in lahko pomaga še nekomu, neki skupini ali širši javnosti, pa se pojavi nov notranji motivator in sicer namen. V kontakstu dela je danes zelo pomembno, da zaposleni vedo, da je njihovo delo pomagalo nakomu, da podjetje dela v smeri pozitivnih sprememb v družbi in da imajo izdelki in storitve, ki jih podjetje prodaja, nek dober namen.
4. AVTONOMIJA – V kontekstu avtonomije se lahko vprašamo, kdaj smo bili kot otroci najbolj srečni in zadovoljni? Kaj smo v tem trenutku sreče in zadovoljstva počeli? Ko najdete odgovor na to vprašanje, pa se vprašajte še nekaj. Ali je bila pri tej aktivnosti poleg vas odrasla oseba? Izkušnje kažejo, da odraslih oseb praviloma ni bilo zraven. Bile so nekje blizu in mi smo se lahko sami odločali, kaj bomo počeli. Imeli smo avtonomijo za odločanje, kaj, kako, s kam in kam. Tako je tudi danes pri delu, če se naši zaposleni lahko do določene mere in okvirih sami odločajo, kako bodo organizirali delo in kako se bodo nečesa lotili, potem se bo sprožila tudi njihova notranja motivacija.
5. MOJSTRSTVO – Razvoj, nenehno učenje ter rast znanja in veščin so ključna, da znotraj našega dela in tudi širše poklica dosežemo mojstrstvo. Če imamo pri delu vedno možnost, da se razvijamo, da še kaj lahko nadgradimo, potem je to lahko vir notranje motivacije, ki ne usahne. Nasprotje tega so delovna mesta, ki ponujajo omejene izzive. Tukaj se po določenem času pojavi dolgčas, ki dolgoročno slabo vpliva na našo psiho in lahko vodi v patološka psihološka stanja.

Za posameznike na delovnih mestih je zelo dobro, da na približno 3 leta revidirajo svoje stebre notarnje motivacije. Če vsak pri sebi ugotovi, da kateri od stebrov ni vzpostavljen, je potrebno uvesti določene spremembe, ker se lahko zgodi, da naša iniciativnost usahne. Tudi vodje so lahko pozorni na notranjo motivacijo svojih ekip. Z gojenjem 5 stebrov, bodo precej lažje ohranjali visoko stopnjo iniciativnosti ekipe.

Izboljšanje samoiniciativnosti zahteva zavesten pristop in praktične korake, ki vam pomagajo premagati ovire in razviti proaktivno vedenje. Prvi korak je postavljanje jasnih osebnih ciljev. Ti cilji naj bodo specifični, merljivi, dosegljivi, relevantni in časovno opredeljeni (SMART). Z jasnimi cilji boste imeli boljši fokus in smernice, kaj želite doseči in kako lahko prispevate k uspehu podjetja. Naslednji pomemben korak je razvoj pozitivnega odnosa. To vključuje sprejemanje odprtega uma za nove ideje in priložnosti ter iskanje načinov za preseganje omejitev in izzivov. Pozitiven odnos prav tako pomeni, da ste pripravljeni učiti se iz napak in jih obravnavati kot priložnosti za rast in izboljšanje. Pomembno je tudi, da aktivno iščete priložnosti za prevzemanje zanimivih nalog ali sodelovanje v razvojnih projektih, kar vam omogočajo, da pokažete svojo iniciativnost in kreativne sposobnosti.

Pri razvijanju večje samoiniciativnosti so vam lahko v pomoč različne tehnike. Med njih med drugim sodijo: Tehnika upravljanja s časom je ena izmed ključnih veščin, ki prispeva k večji samoiniciativnosti. To vključuje tehniko kot je načrtovanje nalog in določanje prioritet, kar vam omogoča, da se osredotočite na najpomembnejše naloge in učinkovito izkoristite svoj delovni čas. Uporaba orodij, kot so digitalni koledarji, seznam nalog in aplikacije za upravljanje časa, lahko bistveno izboljša vašo produktivnost in vam omogoča, da proaktivno pristopate k vašim obveznostim. Tehnike načrtovanja pomagajo pri postavljanju in doseganju ciljev. To lahko vključuje razvoj akcijskih načrtov ali uporabo tehnik kot je metoda SMART za določanje ciljev. Tehnike načrtovanja vam omogočajo, da razčlenite svoje cilje na manjše, obvladljive korake in spremljate svoj napredek. Samorefleksija je še ena pomembna tehnika, ki vam omogoča, da ocenite svoje delovanje, identificirate področja, kjer ste močni, in prepoznate priložnosti za izboljšanje. To lahko vključuje vodenje dnevnika, redno samoocenjevanje ali celo prejemanje povratnih informacij od sodelavcev in vodstva. Samorefleksija vam omogoča, da bolje razumete, kako vaše delo vpliva na cilje organizacije in kako lahko še bolj prispevate. S pomočjo teh orodij in tehnik lahko razvijete boljše razumevanje vaših delovnih navad, izboljšate vašo sposobnost načrtovanja in dosežete večjo samostojnost pri delu.

Ne pozabite, da ste arhitekt svoje prihodnosti in vsaka odločitev, ki jo sprejmete, oblikuje pot, po kateri hodite. Vaše potovanje proti proaktivnosti je potovanje nenehnega rasti in izboljšanja, polno priložnosti in odkritij. Zato vas spodbujamo, da sprejmete izzive z odprtimi rokami, se učite iz svojih izkušenj in pogumno stopite na pot samoiniciativnosti.

Preberite si še ostale teme s področja razvoja kompetenc:

• DNLA Expert System: Kako je nastal in kakšne so njegove poslovne vrednosti?
• Tudi vaša statusna motivacija lahko vpliva na vaš poslovni uspeh. Drži ali ne drži?
• Živeti z večjim entuziazmom je pravi recept za uspeh
• Razvoj kompetence sistematičnega razmišljanja in delovanja