Z asertivno komunikacijo do zrelejših odnosov

Enej Klarič
Roman Klarič
Enej Klarič
Roman Klarič
asertivna komunikacija
DNLA – razvoj vodstvenih kompetenc / merjeno področje: Komunikacijske veščine

Asertivna komunikacija je eden izmed najbolj uravnoteženih in učinkovitih načinov medosebne interakcije. Temelji na odprti in spoštljivi komunikaciji, kjer posameznik jasno izrazi svoje misli, občutke in potrebe, ne da bi pri tem kršil pravice drugih. Hkrati pa omogoča poslušanje in spoštovanje stališč drugih oseb, kar ustvarja prostor za vzajemno razumevanje in sodelovanje. Z asertivno komunikacijo lažje gradimo in ohranjamo zaupanje.

Asertivnost ni zgolj komunikacijski stil, je tudi način, kako se posameznik postavi v svoje okolje – s spoštovanjem do sebe in drugih. Z razvojem te veščine ljudje pridobijo na samozavesti, samozavedanju in sposobnosti učinkovitega sodelovanja, kar prispeva k dolgoročno trdnejšim odnosom tako na osebni kot profesionalni ravni.

Katere so ključne lastnosti asertivne komunikacije?

  • Uravnoteženost med pogumom in spoštovanjem: Asertivnost združuje samozavest pri izražanju lastnih potreb ter spoštovanje do sogovornika. To pomeni, da posameznik komunicira jasno in odločno, vendar hkrati ohranja spoštljiv ton, ki spodbuja odprto razpravo in sodelovanje.

  • Izogibanje agresiji in pasivnosti: Medtem ko agresivna komunikacija pogosto vključuje prevlado nad drugimi ter s tem lahko povzroči konflikte, asertivnost poudarja enakost med sogovorniki. Na drugi strani pa pasivna komunikacija vodi v izogibanje konfliktom in podrejanje drugim, kar lahko povzroči nesporazume in občutke nezadovoljstva. Asertivnost se torej osredotoča na doseganje ciljev na način, ki spoštuje potrebe vseh vpletenih.

  • Obvladovanje jeze in frustracije: Pasivno-agresivna komunikacija, ki vključuje posredno izražanje jeze in upora, lahko vodi v napetosti in spodkopavanje odnosov. Asertivnost pa omogoča, da posameznik neposredno izrazi svoje nezadovoljstvo na spoštljiv način, kar zmanjša možnost za dolgotrajne konflikte.

Za lažje razumevanje asertivnosti pri komuniciranju je dobro poznati razlike med različnimi komunikacijskimi pristopi. Poznavanje teh stilov pomaga izboljšati medosebne interakcije, zmanjšuje nesporazume in spodbuja učinkovito reševanje konfliktov.

V okolju se bomo običajno srečali z enim od naslednjih štirih načinov komuniciranja: agresivnim, pasivnim, pasivno-agresivnim ali asertivnim. Vsak izmed teh stilov prinaša specifične značilnosti in vpliva na dinamiko odnosov med ljudmi. Asertivna komunikacija se kaže kot najučinkovitejša, saj združuje najboljše lastnosti drugih stilov, obenem pa se izogiba njihovim negativnim posledicam.

Stili komunikacije

1. Agresivna komunikacija

Agresivna komunikacija je nasprotje asertivnosti, saj vključuje vsiljevanje lastnih potreb in mnenj na način, ki ne upošteva pravic in občutkov drugih. Posamezniki, ki komunicirajo agresivno, običajno uporabljajo konfrontacijski jezik, kričijo, prekinjajo druge ali uporabljajo osebne napade za prevlado v pogovoru. Taki posamezniki običajno izražajo jezo in frustracijo na način, ki škoduje odnosom. Ta stil pogosto vodi do napetosti, saj se sogovornik počuti ogroženega in neslišanega. Dolgoročno to prinaša negativne posledice v obliki pomanjkanja zaupanja in zmanjšane pripravljenosti na sodelovanje.

Gradnja in ohranjanje zaupanja je po mnenju vodij med najpomembnejšimi izzivi že od leta 2018 (Communication Monitor 2023 report).

2. Pasivna komunikacija

Pasivna komunikacija se osredotoča na izogibanje konfliktom in podrejanju potreb drugih. Ljudje, ki komunicirajo pasivno, težko izražajo svoje misli, saj se bojijo zavrnitve ali konflikta. Posledično pogosto ostanejo tiho in ne posegajo po svojih pravicah, kar vodi v občutek frustracije in nezadovoljstva. Pasivni stil komunikacije pogosto vodi v nesporazume, saj sogovornik težko prepozna resnične želje in potrebe govorca, ki komunicira pasivno. Sčasoma pa pasivnost povzroči občutek izkoriščenosti ali neslišanosti, kar lahko negativno vpliva na posameznikovo samopodobo.

3. Pasivno-agresivna komunikacija

Pasivno-agresivna komunikacija združuje elemente pasivne in agresivne komunikacije. Posamezniki, ki uporabljajo ta stil, ne izražajo svoje jeze neposredno, ampak to storijo na način, ki je prikrit. Primeri pasivno-agresivne komunikacije vključujejo sarkazem, subtilne kritike, zamere ali namerno izogibanje odgovornosti. Ta stil je še posebej škodljiv, saj ustvarja napetost in nezaupanje, pri tem pa se izogne neposredni konfrontaciji. Posamezniki, ki komunicirajo pasivno-agresivno, pogosto povzročijo občutek frustracije pri drugih, saj njihove resnične misli in občutki ostajajo nejasni, a vseeno povzročajo čustveno škodo.

4. Asertivna komunikacija

Asertivna komunikacija vključuje jasno in neposredno izražanje lastnih misli, občutkov in potreb, ne da bi pri tem kršili pravice drugih. Ljudje, ki komunicirajo asertivno, spoštujejo tako svoje potrebe kot potrebe sogovornika. Ta stil komuniciranja spodbuja samozavestno izražanje mnenj ob upoštevanju čustev in perspektiv drugih. Asertivni posamezniki običajno uporabljajo tehnike, kot so:

  • "Jaz" izjave, ki so usmerjene v izražanje lastnih občutkov in potreb, brez obtoževanja drugega.
  • Aktivno poslušanje, kar pomeni, da so pripravljeni razumeti perspektivo drugega, medtem ko spoštujejo in izražajo svoje mnenje.
  • Postavljanje mej, ki omogoča posamezniku, da izrazi, kaj je zanj sprejemljivo in kaj ne, s čimer se izognejo konfliktom, ki izhajajo iz napačnih pričakovanj.

Poznavanje teh štirih komunikacijskih stilov omogoča posameznikom boljše razumevanje lastnih in drugih vzorcev vedenja. Prepoznati, kateri stil uporabljamo in kako to vpliva na naše odnose, je ključno za izboljšanje medosebnih odnosov. Asertivna komunikacija se tu izkaže kot najučinkovitejši pristop, saj spodbuja odprto in pošteno komunikacijo, hkrati pa ohranja spoštovanje do vseh udeleženih. Poenostavljeno lahko asertivno komunikacijo povzamemo z metodama Zmagam-Zmagaš ter GPS.

Zmaga-zmaga komunikacija: Ključ do trajnostnih odnosov in uspešnih rešitev

Model Zmagam - zmagaš, prikazan na sliki, predstavlja pristop k komunikaciji in reševanju konfliktov, ki temelji na iskanju rešitev, kjer sta obe strani zmagovalni. Ta model se osredotoča na ravnovesje med spoštovanjem do drugih in pogumom, da izrazimo svoje potrebe in stališča.

Win-Win komunikacija

Elementi modela Zmagam - Zmagaš

Zmagam - Zmagaš (zelen kvadrat, asertivna komunikacija): To je idealna oblika komunikacije, kjer obe strani pridobita. Gre za zrel odnos, kjer sogovorniki jasno izražajo svoja pričakovanja, a hkrati spoštujejo potrebe in želje druge strani. Asertivnost je ključna lastnost v tej vrsti odnosa, saj zagotavlja, da komunikacija temelji na obojestranski koristi in razumevanju. Zmagam - Zgubiš (agresivno, zgoraj levo): Ta pristop temelji na visoki samozavesti, vendar nizkem spoštovanju do druge strani. V tem primeru ena oseba zmaga na račun druge, kar lahko vodi v slabe odnose, zamere in dolgoročne negativne posledice. Oseba, ki komunicira agresivno, se obnaša kot "starš", ki želi imeti nadzor nad drugo osebo, kar zmanjšuje sodelovanje. Zgubim - Zmagaš (pasivno, spodaj desno): V tem primeru oseba podredi svoje interese in omogoči drugi strani, da zmaga. To se pogosto zgodi pri ljudeh z nizko samozavestjo, ki ne zmorejo izraziti svojih potreb, a imajo visoko spoštovanje do drugih. Tak odnos pogosto vodi v nezadovoljstvo in občutek neslišanosti, saj oseba ne izraža lastnih želja. Zgubim - Zgubiš (depresivno, zgoraj desno): Tukaj obe strani izgubita, ker nobena ne doseže svojih ciljev. Gre za destruktiven način komunikacije, kjer vlada nizka samozavest in pomanjkanje spoštovanja. Tak pristop lahko vodi v obup, apatijo in dolgoročne konflikte. V to kategorijo pogosto spadajo odnosi, ki so obremenjeni z negativnimi čustvi in boleznijo.

Uporaba GPS pristopa v komunikaciji

Metoda GPS, kot je prikazana na sliki, je pristop v komunikaciji, ki pomaga pri strukturiranju povratnih informacij na način, ki uravnoteženo vključuje grajo, pohvalo in spodbudo.

Metoda GPS

Pomen GPS

G - Graja: Graja se nanaša na preteklost in poudarja, kaj bi lahko bilo narejeno bolje. Gre za kritiko ali opozorilo na napake, vendar je pomembno, da je konstruktivna in usmerjena v izboljšanje. P - Pohvala: Pohvala se prav tako nanaša na preteklost in izpostavlja, kaj je bilo narejeno dobro. Cilj pohvale je prepoznati trud in uspehe, kar motivira sogovornika in krepi samozavest. S - Spodbuda: Spodbuda je usmerjena v prihodnost in predstavlja poziv k nadaljnjim dejanjem ali izboljšavam. Gre za spodbudo k pozitivnemu razmišljanju in ustvarjanje motivacije za prihodnje izzive. Ključ tega pristopa je uravnoteženost med grajo, pohvalo in spodbudo. To zagotavlja, da povratna informacija ne temelji samo na kritiki ali pohvali, ampak vključuje konstruktivno spodbujanje za izboljšave v prihodnje. Metoda GPS je odlično orodje, ki se lahko učinkovito uporablja v asertivni komunikaciji, saj omogoča uravnoteženo podajanje povratnih informacij, ki so jasne, spoštljive in usmerjene v izboljšanje. Asertivna komunikacija pomeni jasno izražanje svojih misli, čustev in potreb, hkrati pa ohranja spoštovanje do sogovornika. Metoda GPS je posebej uporabna v tem kontekstu, saj vsebuje ključne elemente, ki pomagajo asertivno komunicirati brez nepotrebne agresivnosti ali pasivnosti.

Kako metoda GPS podpira asertivno komunikacijo:

G - Graja (kritika): Asertivnost zahteva, da smo neposredni, vendar spoštljivi, ko opozarjamo na napake. Kritika (graja) mora biti konstruktivna in osredotočena na vedenje, ne na osebo. V asertivni komunikaciji je to ključnega pomena, saj se izogibamo napadom ali zaničevanju in namesto tega predlagamo konkretne izboljšave. Graja v metodi GPS je oblikovana tako, da pomaga sogovorniku prepoznati, kaj je šlo narobe, brez občutka napada. P - Pohvala: Pohvala je pomemben del asertivne komunikacije, saj pomaga ohranjati motivacijo in pozitiven odnos. Asertivni komunikator bo pohvalil tiste vidike vedenja ali dela, ki so bili uspešni, kar prispeva k pozitivnemu razpoloženju in ohranjanju dobrih odnosov. Pohvala v metodi GPS priznava pretekle uspehe in krepi samozavest sogovornika. S - Spodbuda: Spodbuda v GPS metodi je usmerjena k prihodnosti in daje sogovorniku jasno vizijo, kaj lahko izboljša. V asertivni komunikaciji to pomeni, da sporočamo pričakovanja na spoštljiv način, hkrati pa spodbujamo k nadaljnji rasti in razvoju. Spodbuda ponuja pozitivno naravnano perspektivo, ki sogovorniku pomaga usmeriti energijo v prihodnje naloge.

Prednosti uporabe metode GPS v asertivni komunikaciji:

Jasnost: GPS metoda zagotavlja, da so sporočila strukturirana in jasno podana. Kritike in pohvale so ločene, kar preprečuje zmedo in napačne interpretacije. Spoštovanje: Asertivna komunikacija vedno temelji na spoštovanju sogovornika, kar GPS metoda dodatno podpira s poudarjanjem uravnoteženega pristopa. Motivacija za rast: Spodbuda, ki je usmerjena v prihodnost, je ključen element metode GPS in hkrati asertivne komunikacije. Pomaga ohranjati visoko motivacijo za izboljšave. Metoda GPS je torej odlično orodje, ki ga lahko uporabljamo v asertivni komunikaciji za vzdrževanje uravnoteženih, jasnih in spoštljivih pogovorov, bodisi pri podajanju povratnih informacij v poslovnem svetu ali v osebnih odnosih.

Prednosti uporabe asertivne komunikacije v vodenju

Asertivna komunikacija je ključna veščina uspešnih vodij, saj omogoča učinkovito izražanje misli in čustev, postavljanje meja ter hkrati ohranja spoštovanje do drugih. Vodje, ki uporabljajo asertivnost, ne le izboljšajo sodelovanje v svojem timu, ampak tudi krepijo zaupanje, motivacijo in zavzetost med sodelavci. Tukaj je nekaj ključnih prednosti, ki jih prinaša asertivnost v vodenju:

1. Izboljšana komunikacija v timu

Asertivnost omogoča, da vodja jasno in neposredno izrazi svoje cilje, pričakovanja in povratne informacije. Zaposleni cenijo tovrstno komunikacijo, ker vedo, kaj se od njih pričakuje, in imajo možnost postavljati vprašanja ter izražati svoje poglede brez strahu pred negativnimi posledicami. Jasna in neposredna komunikacija zmanjšuje nesporazume in povečuje učinkovitost tima.

2. Krepitev zaupanja in spoštovanja

Vodje, ki komunicirajo asertivno, ustvarjajo okolje, kjer se vsak posameznik počuti spoštovanega in slišanega. Takšni vodje poslušajo mnenja svojih sodelavcev in jih upoštevajo pri odločanju, kar krepi zaupanje med člani tima. Spoštljivo izražanje lastnih mnenj in potreb brez prevlade nad drugimi, vzpostavi zdrave delovne odnose, ki temeljijo na vzajemnem spoštovanju.

3. Boljša povratna informacija

Ena ključnih prednosti asertivnosti v vodenju je sposobnost podajanja konstruktivne povratne informacije. Asertivni vodje ne oklevajo pri podajanju kritik, vendar to storijo na način, ki je osredotočen na vedenje in ne na osebnost posameznika. Konstruktivna kritika pomaga zaposlenim razumeti, kako lahko izboljšajo svoje delo, ne da bi se ob tem počutili napadene ali razvrednotene. Hkrati pa asertivni vodje tudi pohvalijo uspehe svojih sodelavcev, kar spodbuja njihovo motivacijo.

4. Spodbujanje sodelovanja in inovacij

Asertivna komunikacija odpira vrata za boljše sodelovanje znotraj tima. Vodje aktivno spodbujajo člane tima k izražanju svojih idej in mnenj, s čimer prispevajo k inovativnosti in reševanju težav. Tako člani tima čutijo večjo odgovornost in zavezanost skupnim ciljem, kar posledično povečuje njihovo zavzetost in ustvarjalnost.

5. Izboljšano reševanje konfliktov

Asertivnakomunikacija je bistvena za učinkovito reševanje konfliktov, saj omogoča neposredno izražanje pomislekov in iskanje rešitev na spoštljiv način. Vodje se z asertivnim pristopom lažje soočijo s težavami v timu, brez agresije ali izogibanja, kar omogoča hitrejše in bolj učinkovito reševanje sporov. Konflikti se rešujejo na način, ki krepi odnose, namesto da bi se dodatno poslabšali.

6. Postavljanje meja in učinkovito upravljanje z viri

Asertivnost vodjem pomaga postaviti jasne meje – tako pri upravljanju časa kot tudi pri dodeljevanju nalog. S tem se izognejo preobremenjenosti, saj znajo reči "ne" dodatnim nalogam, ki bi lahko ovirale uspešnost tima. Prav tako znajo pojasniti, kakšna so njihova pričakovanja in odgovornosti posameznikov, kar ustvarja bolj strukturirano in osredotočeno delovno okolje.

Kako torej razviti asertivnost?

Razvoj asertivnosti zahteva zavesten trud in pripravljenost na osebno rast. Spodaj vam predstavljamo 8 vedenj, ki vam bodo pomagale pri razvijanju asertivnosti in boljšem obvladovanju komunikacije v različnih situacijah:
  • Zavedanje pravic: Spoznajte svoje pravice in meje ter jih jasno izražajte ob spoštovanju pravic drugih.

  • Uporaba "jaz" izjav: Komunicirajte osebne občutke in potrebe brez obtoževanja drugih.

  • Aktivno poslušanje: Pozorno poslušajte sogovornike brez prekinjanja in pokažite razumevanje.

  • Nadzor nad čustvi: Ohranjanje mirnosti in zbranosti v napetih situacijah omogoča bolj jasne in premišljene odgovore.

  • Vadba "ne": Naučite se zavrniti zahteve, ki niso v skladu z vašimi interesi, brez občutka krivde.

  • Pripravljenost na kompromis: Asertivnost pomeni tudi prilagodljivost in pripravljenost na sodelovanje.

  • Govorica telesa: Samozavestna drža, očesni stik in ton glasu podpirajo asertivno komunikacijo.

  • Povratne informacije: Poiščite mnenje drugih, da izboljšate svoje komunikacijske veščine.

Danes smo govorili o kompetenci, ki jo DNLA preverja v kategoriji Komunikacijske veščine. Odkrijte svoje prednosti in sprostite svoj potencial z vrhunskimi DNLA orodji.

Deli članek