Uspešno soočanje s kritiko je odlična priložnost za osebni napredek
Verjetno nihče ni pretirano navdušen nad tem, da dobi kritičen odziv iz svojega poslovnega ali osebnega okolja. Vendarle se vsi občasno znajdemo v takšni situaciji. Zato je zelo pomembno, kako se znamo s kritiko soočiti. Soočanje s kritiko nam lahko predstavlja stres in se ga bojimo, lahko pa na kritiko gledamo kot na nekaj pozitivnega in skušamo najti njene prednosti. Kritika oz. strah pred kritiko je eden izmed glavnih razlogov, zakaj pogosto ne živimo tako, kot si želimo. Mnogo ljudi, ravno zaradi strahu pred kritiko, pogosto vlaga prekomerne napore v to, da se kritiki izognejo pod vsako ceno. Motiv za to leži tudi v strahu, da njihovo delo ne bo odobravano s strani njihovih sodelavcev ter da jih bodo zaradi tega obsojali in kritizirali. Pogosto se razvije globlji strah pred neuspehom, o čemur smo pisali v preteklih člankih. Kljub temu, da je kritika neprijetna, ima zelo pomembno vlogo. Pokaže drugačen pogled na določeno situacijo in spodbuja napredek ter razvoj svojega vedenja.
Ločujemo dve vrsti kritik, in sicer konstruktivno in nekonstruktivno kritiko. Razlika med njima je v namenu in načinu izražanja. Konstruktivna kritika je namenjena izboljšanju situacije ali rezultatov, temelji na dejstvih in objektivnih podatkih ter se osredotoča na vedenje in ne na osebo. Prepoznamo jo običajno po tem, da vključuje ustrezne argumente in predloge za rešitve. Po drugi strani je nekonstruktivna kritika tista, ki je namenjena žaljenju ali obsojanju, temelji na subjektivnih mnenjih in se ne osredotoča na vedenje, temveč na osebo. Za razliko od konstruktivne kritike je nejasna in ne konkretna ter ne vključuje predlogov za rešitve. Konstruktivna kritika je koristna za osebno rast in razvoj posameznika in ekipe, medtem ko nekonstruktivna kritika lahko povzroči negativne občutke in vpliva na moralo in produktivnost. Z nekonstruktivno kritiko se je potrebno soočati na način soočanja lastnih argumentov in samozavestno vstopiti tudi v konstruktivni konflikt. O tem bomo pisali v naslednjih člankih. Danes pa se posvetimo temi uspešnega soočanja s konstruktivno kritiko. Za začetek poglejmo, kako se poda konstruktivno kritiko.
Konstruktivna kritika se mora podati smiselno in primerno v okviru poslovne kulture in odnosov v podjetju. Pravi trenutek za podajanje kritike je, ko je sodelavec naredil nekaj, kar vpliva na kakovost dela ali na doseganje ciljev podjetja in lahko s konstruktivno kritiko pomaga k izboljšanju osebnega potenciala. Konstruktivna kritika mora biti jasna, objektivna in usmerjena k izboljšanju, ne pa k žaljenju ali obsojanju sodelavca.
Ker je posamezniku kritika lahko zelo neprijetna, jo pogosto vzame za popolno resnico, se izogiba situacijam, kjer bi kritiko lahko prejel, ter na ta način manj zaupa vase. Ne izpostavlja se, ne pove svojega resničnega mnenja in ostaja v svoji varni coni udobja.
Sprejemanje in uporaba konstruktivne kritike lahko bistveno prispevata k vašemu razvoju in napredku v poklicnem in osebnem življenju. Zato je pomembno, da se naučite, kako jo sprejeti in uporabiti za svoje dobro.
Kako se spoprijeti s konstruktivno kritiko?
Pozorno in z zanimanjem poslušajte osebo, ki vam podaja kritiko
Konstruktivna kritika je lahko koristna, če jo poslušate z odprtim umom in se trudite razumeti, kaj vam želi kritik sporočiti. Ne branite se nemudoma s pojasnjevanjem, opravičevanjem ali katero koli drugo obliko obrambe, temveč kritiko najprej le poslušajte. Pomembno je vedeti, da ni vsaka kritika zlonamerna. Ravno obratno, pogosto je njen namen, da nam pomaga pogledati na stvari iz drugačnega zornega kota.
Zastavite podvprašanja, da bi bolje razumeli, kaj vam oseba želi povedati
Ko končate s poslušanjem, si vzemite nekaj časa, da premislite o kritiki in jo analizirajte. Razmislite, ali se z njo strinjate ali ne, ter kako jo lahko uporabite za svoj razvoj. Pomembno je, da premislite o tem, ali se kritika nanaša na nekaj, kar sploh lahko popravite oz. spremenite ali pa je vezana na nekaj, na kar nimate vpliva. Prav tako je potrebno presoditi, ali so potencialne spremembe v vedenju v skladu z vašimi željami in vrednotami. Vsaka kritika namreč ni nujno povezana s spremembo.
Postavljanje podvprašanj ima pomemben pomen predvsem z vidika dodatnega razumevanja sogovorčevega mnenja, saj mu s tem sporočamo, da smo ga vzeli resno. Istočasno tudi bolje razumemo, kaj je osebo zmotilo in kako lahko zadevo popravimo.
Bodite objektivni in sprejmite kritiko
Ko prejemate kritiko, se osredotočite na objektivne podatke in dejstva, ki so bili navedeni. Izogibajte se subjektivnim mnenjem in predsodkom, ki niso koristni za vaš razvoj. Če kritika vsebuje tudi negativne stvari, poiščite pozitivno plat in se osredotočite na to. To vam bo pomagalo, da se počutite bolj samozavestno in da izboljšate svoje vedenje. Če prejmete kritiko, ki se nanaša na vaše delo, se ji ne upirajte, temveč bodite pripravljeni sprejeti odgovornost in poiskati načine za izboljšave. Predvsem bodite pozorni na predloge, ideje in nasvete, ki so vam bili podani ob kritiki. Na ta način lahko pridobite veliko koristnih usmeritev za osebni razvoj ali reševanje odprtih izzivov. Posledično se s takim odzivov izgradi tudi boljše sodelovanje in razumevanje z osebo, ki je na vas kritiko naslovila.
Zahvalite se
Ko končate z analiziranjem kritike, se sogovorcu zahvalite za njegov čas in trud. To bo pokazalo, da cenite njegovo mnenje in da ste pripravljeni na konstruktivno kritiko. Čeprav nam je bilo kritiko neprijetno slišati, vam je oseba v resnici naredila veliko uslugo, ko je kritiko delila z vami. V primeru, da bi kritiko zadržala zase, ne bi imeli možnosti za izboljšanje odnosa in pozitivno spremembo vedenja. Prav tako bi ta oseba lahko kritiko delila z ostalimi, kar bi lahko poslabšalo medosebne odnose v skupini.
Lista vedenj za razvoj soočanja s kritiko:
Kritiko poslušajte pozorno in z zanimanjem ter poskušajte razumeti sogovorčevo stališče.
Ohranite mirno komunikacijo, saj se boste s tem izognili konfliktom in lažje preučili kritiko, ki je bila podana.
Ne branite se temveč najprej le pozorno poslušajte.
Zastavite si vprašanja: ”Kako resnična je kritika?” ”Lahko to spremenim?” ”Mi je to sploh pomembno?”
Sogovorcu zastavljajte podvprašanja, s katerimi boste bolje razumeli vsebino.
Izogibajte se obtoževanju osebe, ki vam je podala kritiko, ter se osredotočite na reševanje izziva.
Predstavite svoj pogled na situacijo in svoje razmišljanje o kritiki.
Skupaj z osebo, ki vam je podala kritiko, poizkusite poiskati rešitev.
Pogovor zaključite v mirnem tonu in se sogovorcu zahvalite za mnenje.
Kritiko izkoristite sebi v prid. Svoje vedenje spreminjajte postopoma. Začnite z manjšimi spremembami in jih postopoma prenašajte v prakso.
Ne odlagajte reševanja problema. Potrudite se ga nasloviti čim prej.
Preberite si še ostale teme s področja razvoja kompetenc:
Danes smo govorili o kompetenci, ki jo DNLA preverja v kategoriji Sprejemanje kritike. Odkrijte svoje prednosti in sprostite svoj potencial z vrhunskimi DNLA orodji.
041 231 831
info@resultant.si
