Avtoritativen vodja vzpostavlja jasnost, odločnost in usmerjanje. Vendar pa ta značilnost ne sme izključevati demokratičnega pristopa, ki temelji na vključevanju, poslušanju ter spoštovanju mnenj in prispevkov celotnega tima. Za dosego pravilnega ravnovesja je ključno razumevanje, kdaj in kako uporabiti avtoriteto ter kdaj odpreti prostor za demokratičen dialog in sodelovanje. Biti avtoritativen in hkrati demokratičen v vodenju je kompleksen izziv za mnoge voditelje. Zato je smiselno temu področju posvetiti nekaj pozornosti.
V svetu vodenja se pogosto postavlja vprašanje, kateri pristop je boljši: demokratičnost ali avtoriteta? Avtoriteta prinaša moč in jasnost, usmerjanje, medtem ko demokratičnost vključuje poslušanje in visoko spoštovanje. Vendar je ključno razumeti, da ne gre za izbiro med enim ali drugim, temveč za ravnovesje vodenja, kjer se ta dva stila medsebojno dopolnjujeta. Avtoriteta nosi v sebi usmerjanje, medtem ko demokratičnost sloni na vključevanju. Ta kontrast zahteva subtilno ravnotežje, ki ga vodje iščemo, da bi učinkovito usmerjali svoje ekipe ali organizacije. Gre za vodene, ki je na eni strani »trdno kot jeklo« in na drugi strani »mehko kot žamet«. Pravo vodenje se v resnici skriva v razumevanju, kdaj in kako združiti ta dva različna, a pomembna pristopa. Odgovor na uvodno vprašanje je: »Potrebujemo oba!«
Poglejmo, kako bi to izgledalo na praktičnem primeru. Recimo, da vodja oddelka ali skupine načrtuje preoblikovanje delovnih procesov za izboljšanje učinkovitosti v svoji ekipi. Kot vodja bi morala postaviti smernice in jasne cilje za to preoblikovanje. V tem kontekstu bi avtoritativno vodenje igralo ključno vlogo pri postavljanju parametrov, ki jih je treba spremeniti, ter določanju časovnih okvirov in ciljev za implementacijo sprememb. Ko pride do izvajanja teh sprememb, pa bi demokratično vodenje lahko bilo ključno. Vodja bi lahko vključil svojo ekipo in spodbujal sodelovanje pri iskanju najboljših praks ali rešitev za izboljšanje procesov. Pomembno je, da vodja prisluhne mnenjem in idejam ekipe, saj imajo lahko dragocene vpoglede iz operativnih vidikov dela. S kombinacijo avtoritativnega in demokratičnega pristopa v tem primeru vodja postavi smernice ter določi cilje, hkrati pa omogoča sodelovanje ekipe pri izvajanju sprememb. To bi lahko privedlo do boljše sprejetosti sprememb s strani ekipe in do boljših rešitev, ki izhajajo iz njihovega sodelovanja.
Mnogi posamezniki se odločijo za bolj prijazen pristop k vodenju, pri čemer v ekstremnih primerih celo skušajo vzpostaviti "prijateljski" odnos z zaposlenimi. Razlogi za to so lahko raznoliki.
Prekomerna (prijateljska) bližina med vodjo in podrejenimi lahko vpliva na profesionalnost v delovnem okolju, kar prinaša določene izzive. To lahko upočasni proces odločanja, saj je potrebno upoštevati več mnenj, kar v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju lahko zavira napredek. Pomanjkanje jasnih smernic vodje pa na drugi strani lahko vodi v izgubo usmerjenosti pri izvajanju projektov ali nalog. Demokratično okolje pogosto ustvari nejasnost glede tega, kdo je odgovoren za končne odločitve, zato se lahko v primeru težjih situacij ali konfliktov pojavi zmeda glede vloge vodje. Niso redki primeri, ko se zaposleni sprašujejo, kakšna je dejanska vloga vodje in ali ga/jo sploh potrebujemo.
Vodje se odločajo za avtoritativni pristop iz več razlogov. Najbolj pogosto zasledimo naslednje:
Vendar pa lahko tovrstno vodenje prinese tudi nekaj izzivov. Prvič, lahko privede do pomanjkanja sodelovanja in angažiranosti zaposlenih. Ko njihova mnenja in ideje niso upoštevana, se lahko zaposleni počutijo prezrte ali nepomembne, kar negativno vpliva na njihovo motivacijo in zavezanost delu. Drugič, tak pristop lahko omeji kreativnost in inovativnost v ekipi. Enostransko določanje smernic in odločitev s strani vodje lahko zmanjša prostor za nove ideje, kar zavira razvoj in napredek. Poleg tega lahko ustvari neugodno delovno okolje, kjer se vzpostavi občutek neenakosti ali strahu med zaposlenimi, kar vodi v manjšo sposobnost reševanja problemov in nezaželeno delovno atmosfero.
Situacija: V kriznih situacijah je lahko potreben bolj avtoritaren pristop, medtem ko je v situacijah, kjer je potrebna kreativnost ali inovativnost, morda boljši demokratični pristop.
Tip naloge: Pri nalogah, ki zahtevajo natančnost in enotno delovanje ekipe, se priporoča bolj avtoritativen pristop, medtem ko je za naloge, kjer potrebujemo več kreativnosti, bolj primerno uporabiti demokratičen pristop vodenja.
Sposobnosti in izkušnje ekipe: Če ima ekipa visoko stopnjo znanja in izkušenj, lahko vodja omogoči več prostora za demokratičnost in spodbuja sodelavce za nove pristope in ideje. Za vodenje manj izkušene ekipe pa je morda boljši avtoritativnejši pristop, saj daje več smernic in intenzivneje usmerja člane ekipe.
Cilji organizacije: Cilji organizacije ali projekta lahko določajo potreben pristop vodenja. Če je hitrost ključnega pomena, se lahko odločimo za bolj avtoritativen pristop, medtem ko se pri dolgoročnih ciljih lahko uporabi kombinacija različnih pristopov.
Komunikacijske potrebe: Raznolike potrebe po komunikaciji v ekipi ali organizaciji lahko vplivajo na izbiro načina vodenja. Za hitre in jasne komunikacijske potrebe je lahko boljša izbira avtoritativen pristop, kjer se odločitve sprejemajo hitro in učinkovito. Pri situacijah, ki zahtevajo podrobnejše posvetovanje ali večji poudarek na pogovoru, pa se pogosto izkaže za boljšo izbiro demokratičen pristop, ki vključuje člane ekipe v proces odločanja.
Razpoložljivi viri in časovni okvir: Razpoložljivi viri, kot so čas, denar in kadrovske zmogljivosti, lahko vplivajo na izbiro stila vodenja. V situacijah s časovnimi omejitvami ali omejenimi viri je morda bolj smiselno uporabiti bolj usmerjen, avtoritativen pristop, medtem ko si lahko v primeru večjih virov ali več časa privoščimo bolj demokratičen pristop, ki omogoča večje vključevanje in razprave med člani ekipe.
Pomembno je, da razumemo, kdaj je primeren določen pristop, ter se prilagodimo glede na okoliščine.
Izvajanje nepriljubljenih ukrepov je za »demokratično usmerjene vodje« lahko velik izziv. Vendar obstajajo načini, kako jih učinkovito izvesti in hkrati ohraniti spoštljiv odnos.
Spoštovanje, jasna komunikacija in podpora so pomembni elementi pri izvajanju nepriljubljenih ukrepov.
Z upoštevanjem teh nasvetov lahko postopoma razvijate ravnovesje med demokratičnostjo in avtoriteto ter postanete vodja, ki uspešno vodi ekipo brez pretiranega poudarka na avtoriteti.
"Vodenje ni enosmerna ulica, temveč kompleksna mreža poti, ki zahteva sposobnost prilagajanja različnim situacijam ter uspešno združevanje avtoritativnega in demokratičnega pristopa."
Kakšen je asertivni vodja? Je tisti, ki že od vsega začetka svojega delovanja uporablja ravno pravo mero vodstvene dominantnosti oz. odločnosti. Sooblikuje vizijo podjetja oz. svojega oddelka (če se le da z zaposlenimi), postavi cilje in pravila igre ter na tej poti podpira in razvija zaposlene – deluje kot t.i. vodja, ki služi (op.p. servant leader), kar pomeni, da živi t.i. neegocentrično voditeljstvo, kjer vodja ustvarja pogoje, da zaposleni lahko dobro in zavzeto delajo ter stalno razvijajo svoje strokovne in osebnostne potenciale. Asertivni vodja učinkovito združuje principe demokracije in avtokracije, kar imenujemo "demokratura". To pomeni, da obstajajo trenutki, ko je demokratičen pristop ključen, na primer pri razmišljanju o novih idejah, izboljšavah ali strategijah, in vključuje sodelovanje z zaposlenimi. Po drugi strani pa so trenutki, ko mora vodja hitro in včasih avtoritativno sprejeti odločitve, tudi če so te na podlagi nepopolnih informacij ali niso priljubljene. V sodobnem dinamičnem poslovnem okolju je pomembno, da se vodja odloči hitro, ko ima med 50% do 80% vseh potrebnih informacij, da se izogne paralizi zaradi pretiranega analiziranja in izgubi priložnosti. S tem v zvezi je za uspešnega asertivnega vodjo ključno:
Premišljeno prilagajajte svoj stil vodenja različnim situacijam. V kritičnih situacijah uporabite odločen in usmerjen pristop z jasnimi smernicami za vaš tim. V razvojnih zadevah pa se raje odločite za bolj vključujoč in participativen pristop, ki omogoča sodelovanje zaposlenih pri odločitvah in oblikovanju ciljev.
Avtoriteto uporabljajte na način, ki ne bo vodila v podrejenost ali občutek nespoštovanja sodelavcev. Uporabljajte asertivno komunikacijo in prisluhnite mnenjem sodelavcev.
Upoštevajte mnenja, ideje in predloge sodelavcev ter se potrudite slišati njihove potrebe ali pomisleke.
Jasno in brez strahu komunicirajte cilje, pričakovanja in naloge, hkrati pa tudi ustvariti odprt in demokratičen dialog o načinu njihovega doseganja.
Ohranjajte doslednost v pristopu, ki ga uporabljate, ter zagotovite pravičnost pri sprejemanju odločitev v obeh vodstvenih stilih.
Gradite okolje zaupanje in poštenega vrednotenja uspehov. Gradnja zaupanja z ekipo je ključnega pomena za uspešno uporabo obeh stilov vodenja, saj vodi k večji odprtosti in sprejemanju vodenja v različnih oblikah.
Danes smo govorili o kompetenci, ki jo DNLA preverja v kategoriji Avtoriteta. Odkrijte svoje prednosti in sprostite svoj potencial z vrhunskimi DNLA orodji.