Moč čustvene stabilnosti

Čustvena stabilnost je značilnost posameznikov z zelo pozitivnim razmišljanjem in optimističnim pristopom k življenju, ki se odzivajo na izzive s čustveno uravnoteženostjo. To pomeni, da imajo sposobnost ohranjati notranje ravnovesje tudi v stresnih ali težkih situacijah. Namesto da bi dovolili neprijetnim čustvom, kot so jeza, strah ali obup, da prevladajo, ohranjajo nadzor nad svojimi odzivi. Čustveno stabilni posamezniki znajo uporabljati svoje čustvene odzive tako, da neprijetna čustva ne vodijo njihovih odločitev ali vplivajo na njihove odnose z drugimi. Čustvena stabilnost je ključna pri obvladovanju življenjskih izzivov in omogoča izjemno jasnost uma ter vzdržljivost tudi v najzahtevnejših situacijah. Omogoča nam bolj premišljene odločitve ter učinkovitejše reševanje izzivov.

Čustvena nihanja lahko vpliva na posameznikovo sposobnost opravljanja nalog ter njegov odnos do okolja. Kako prepoznamo znake čustvenega nihanja v delovnem okolju?

1. Nezadovoljstvo in pogosto kritiziranje. Oseba s čustvenimi nihanji se namesto iskanja rešitev ali pozitivnih vidikov naloge osredotoča na kritiziranje bodisi dela bodisi okoliščin. Pogosto izraža svoje nezadovoljstvo. Pritoževanje ali kritiziranje lahko postane stalnica, ki vpliva na delovno okolje in odnose z drugimi sodelavci.

2. Pomanjkanje optimizma in sodelovanja. Posameznik s čustvenim nihanjem težko izrazi optimizem glede delovnih nalog ali okoliščin. Namesto konstruktivnega sodelovanja z drugimi se osredotoča na negativne plati. Sodelovanje postane oteženo. Tak posameznik težko vzpostavi konstruktivne odnose s sodelavci ali vodstvom.

3. Pomanjkanje motivacije za reševanje problemov. Oseba, ki kaže znake čustvenega nihanja, težko najde motivacijo ali voljo za reševanje težav. Namesto iskanja rešitev je osredotočena na negativne aspekte in težko prepozna priložnosti za izboljšave ali napredek.

V delovnem okolju se lahko pojavijo različni dejavniki, ki vplivajo na čustveno nihanje. Med elemente, ki lahko sprožijo tovrstne težave, spadajo visok delovni pritisk, slaba organizacija dela ter težavni medosebni odnosi. Pretirano delovno breme ali stalni pritiski po doseganju nerealnih rezultatov nas lahko privedejo do občutka preobremenjenosti in stresa, kar vpliva na našo čustveno stabilnost. Poleg tega lahko nejasni cilji ali pomanjkanje jasnih navodil ustvarijo zmedo in frustracijo, kar dodatno vpliva na naše čustveno počutje. Slabi medosebni odnosi, konflikti ali pomanjkanje spoštovanja v kolektivu so naslednji povzročitelj čustvenega nihanja, ki lahko znatno povečajo tudi stres. Podpora vodstva ima s položaja avtoritete in sporočanja temeljne vrednote spoštovanja sočloveka ključno vlogo pri vzpostavljanju čustvene stabilnosti. Pomanjkanje ustrezne podpore, neupoštevanje težav ali ustvarjanje nespodbudnega okolja lahko ustvari občutek nemoči ali nezadovoljstva med kolegi v timu, kar prispeva k čustvenemu nihanju posameznikov, ki so k temu bolj nagnjeni. Tudi prevelika odgovornost (sploh če naloge presegajo našo usposobljenost), občutek preobremenitve ali nerealistična pričakovanja do sebe ali drugih lahko v določenih obdobjih povzročijo, da postane naša temeljna naravnanost do dela negativna. Tudi osebne težave, stres ter pomanjkanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem so lahko dodatni dejavniki, ki jih nikakor ne gre zanemariti.

Neprijetna čustva, ki trajajo dlje časa, lahko pušča različne negativne posledice na naše fizično, čustveno in mentalno zdravje. Dolgoročno lahko negativno vpliva na naše splošno telesno zdravje. Razvije se lahko kronična utrujenost, motnje spanja, povečano tveganje za srčno-žilne bolezni, oslabljen imunski sistem in kronične bolečine. Ima tudi negativni psihološki učinek. Lahko vodi v depresijo, anksioznost, stres in nizko samopodobo. Postanemo lahko bolj občutljivi, manj odporni na stres in težje obvladujemo svoje čustvene reakcije. Taka situacija nas lahko še bolj potegne v začaran krog stalnega negativizma. Tu je pomembna hitra prepoznava razlogov stanja in iskanje zdravih strategij spoprijemanja, saj vpliva tudi na kognitivne funkcije, kot so koncentracija, spomin in odločanje. Posameznik morda zato težje premišljuje, se osredotoča ali rešuje probleme.
"Želite biti bolj srečni in osrečevati druge?" Tudi če na splošno niste najbolj optimistična oseba, obstaja veliko preverjenih tehnik, ki vam bodo olajšale osredotočanje na pozitivne stvari.

Hvaležnost je preprost način, da vstopite v stanje uma, ki vas spomni na vse kar imate in je v vaš prid. Že poskus razmišljanja o nečem za kar ste hvaležni, v vašem telesu dvigne serotonin in dopamin. Serotonin in dopamin sta dva pomembna nevrotransmiterja v možganih, ki imata pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, čustev in drugih funkcij v telesu. Serotonini ima pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja in je povezan z občutkom sreče, zadovoljstva in splošnega dobrega počutja. Dopamin pa pomembno vpliva na motivacijo, zasledovanje ciljev ter občutek užitka in zadovoljstva ob doseganju zadanih načrtov. Raziskave kažejo, da praksa hvaležnosti zmanjšuje nespečnost, povečuje empatijo, zmanjšuje bolečine, izboljšuje samospoštovanje in krepi mentalno trdnost. Začnite z občutkom hvaležnosti za drobne stvari, ki jih cenite v svojem življenju. Morda je to sončen dan ali skodelica tople kave zjutraj. Ta preprosta praksa lahko ustvari neverjetno pozitiven vpliv na vaše počutje. Gre za navado, da najdete in prepoznate stvari, za katere ste lahko na nek način hvaležni. Številne študije, ki so pokazale pozitivne učinke hvaležnosti, so udeležence dnevno spodbudile, da so si zapisali samo tri stvari, za katere so bili hvaležni. Poskusite si vzeti čas in zapišite tri stvari, za katere ste hvaležni tisti dan. Pisanje z roko še posebej aktivira možgane, zato je to lahko močno orodje za krepitev hvaležnosti in blagostanja.

Čuječnost (Mindfulness) je praksa, ki izvira iz budistične tradicije, vendar se je v zadnjih desetletjih razvila v priljubljeno in temeljito raziskano orodje za izboljšanje duševnega zdravja in splošnega počutja. Ključno načelo čuječnosti je jasno doživljanje trenutka, v katerem smo. To dosežemo z osredotočanjem na svoje misli, čustva, telesne občutke ali okolje v določenem trenutku. Glavni cilj čuječnosti je, da se dobro zavedamo situacije, v kateri smo - brez sodbe ali reakcije. Praksa čuječnosti se lahko izvaja na različne načine, vključno z dihalnimi vajami, meditacijo, (ne omejujočim) opazovanjem zunanjega okolja ali samo z osredotočenostjo na vsakodnevne dejavnosti, kot sta sprehod ali prehranjevanje. Ko jeste, bodite pozorni na okus hrane in teksturo. Pri hoji ali opravljanju dela se zavedajte svojega gibanja in trenutne izkušnje. Vzemite si čas in se skoncentrirajte na svoje občutke. Opazujte zvoke okoli sebe, barve, teksture in vonjave. Ne obsojajte ali analizirajte svojih misli, le opazujte jih kot nevtralni opazovalec. Enako tehniko lahko prenesemo tudi v naše delovno okolje. To nam omogoča, da se bolj osredotočimo na sedanji trenutek, zmanjšamo stres, povečamo sposobnost obvladovanja čustev in reakcij ter izboljšamo splošno duševno počutje. Če želite izvedeti več o čuječnost, lahko preberete knjigo »Zdravilna moč čuječnosti« (avtor: Jon Kabat-Zinn), ki je prevedena v slovenščino.

Pri tej tehniki gre za ustvarjanje povezave med prijetnimi izkušnjami in sprožilcem, ki nam pomaga priklicati občutke, ki jih v določenih situacijah potrebujemo. Ko se znajdete v obdobju, ko je čustvena stabilnost slaba in prevladujejo neprijetna čustva, je sidranje lahko koristno orodje za preusmerjanje pozornosti in aktiviranje pozitivnih občutkov. Proces sidranja lahko preizkusite z uporabo 5 korakov.

1. Poiščite pozitivni dogodek v preteklosti: Spomnite se trenutka, ko ste bili izjemno pozitivni ali ko ste bili v zanosu. To bi lahko bila situacija, ko ste dosegli nek cilj, bili v zelo prijetni družbi ali ko ste preprosto doživeli nekaj izjemno lepega.
2. Ozavestite prijetne občutke: Ko se spomnite tega dogodka, ozavestite občutke, ki ste jih doživeli v tem trenutku. To so lahko občutki sreče, zadovoljstva, samozavesti, notranjega miru ali navdušenja. Vizualizirajte te občutke in jih jasno občutite v svojem telesu.
3. Utrdite prijetne občutke: Da bi okrepili te občutke, si predstavljajte povezavo med temi občutki in nečim konkretnim. To lahko vključuje zvok, sliko, besedo ali gesto, ki vas močno spomni na te pozitivne občutke. Na primer, lahko si predstavljate določeno melodijo, ki ste jo poslušali v tem čudovitem trenutku, ali pa si prikličete sliko, ki vas spominja na te občutke.
4. Ustvarite sidro: Izberite nekaj, kar vas bo vedno povezalo s temi pozitivnimi občutki. To postane vaše sidro (sprožilec vaših pozitivnih občutkov). Lahko je to določena beseda, zvok, melodija, slika ali katera koli druga povezava. Ko uporabite to sidro, bo delovalo kot sprožilec, ki vas bo povezal s prijetnimi občutki.
5. Sidro uporabite v težkih situacijah: Ko je sidro vzpostavljeno, se lahko uporabi kot sprožilec za priklic želenih pozitivnih občutkov ali stanj uma v trenutkih stresa, negotovosti ali ko je potrebno izboljšati razpoloženje. Ko se znajdete v težki situaciji ali ko potrebujete dvig pozitivnosti, sprožite svoje sidro. S tem boste aktivirali občutke, povezane s prijetnim dogodkom, kar vam lahko pomaga premagati stres ali neprijetna čustva.

Seveda je pomembno razumeti, da tehnike sidranja same po sebi ne morejo rešiti globokih čustvenih izzivov ali nadomestiti strokovne pomoči, če je to potrebno. Je pa lahko koristno orodje za spodbujanje prijetnih občutkov in umirjanje uma v težkih trenutkih, ko to resnično potrebujemo. Kako bolje obvladovati svoja čustva, lahko spoznate tudi v knjigi »Čustvena inteligenca« (avtor: Daniel Goleman).

Predstavljamo vam 9 strategij, ki so usmerjene v spodbujanje bolj pozitivnega odnosa in povečanje osebne čustvene stabilnosti:

1. Postavite si realistične cilje. Razmislite o realnih in dosegljivih ciljih za svoje delo, s čimer lahko zmanjšate občutek neuspeha. Če to pomeni usklajevanje ciljev z vašim vodjem, k temu pristopite takoj, ko začutite, da se stvari odvijajo v »napačno smer«. Morda bi veljalo razmisliti tudi o dodatnem izobraževanju ali usposabljanju, da bi lažje dosegali zahtevnejše cilje in pričakovanja.
2. Sprejemanje napak je del učnega procesa. Namesto obremenjevanja z napakami se osredotočite na učenje iz njih in izboljšajte svoje delo. Izogibajte se perfekcionizmu. Stremite k izboljšanju, ne k popolnosti. Upoštevajte, da se ljudje bistveno več naučimo iz napak kot iz uspehov. Postavljanje realnih ciljev in sprejemanje napak kot nujnih za učenje lahko zmanjša pritisk in izboljša čustveno stabilnost.
3. Iskanje razlogov za zadovoljstvo. Prepoznajte in uživajte tudi v majhnih dosežkih ali stvareh, ki so pri vašem delu uspešne. To bo dobro vplivalo na vaše splošno zadovoljstvo.
4. Razvijajte samozavedanje in pozitivno mišljenje. Bodite pozorni na svoje misli in čustva ter raziskujte iz kje neprijeten občutek glede dela izhaja. Poleg teh poiščite še pozitivne vidike, nove pristope in možne rešitve. Iskanje priložnosti v izzivih in »nepričakovani« mali uspehi lahko okrepijo vašo čustveno stabilnost in optimizem.
5. Izrazite svoje misli in skrbi. Pogovorite se s sodelavci ali nadrejenimi o svojih skrbeh in pomislekih. Odkrit pogovor lahko zmanjša napetost in stres, obenem pa lahko prinese tudi nove in dobre rešitve.
6. Razmislite o spremembah okolja in urnika. Preuredite delovno okolje ali urnik, da bo bolj spodbudno in prijetno za delo. Zadostite potrebam po delu in počitku ter si vzemite čas tudi za rekreacijo ali hobije izven delovnega časa. S tem lahko dosežete bolj uravnotežen delovni ritem.
7. Ponovni najdite smisel svojega dela. Razmislite o tem, kako vaše delo prispeva k ciljem podjetja ali celo širše družbe in kako lahko vi pomagate svojim sodelavcem. Zakaj sem tu? Kakšno vrednost prinaša moje delo? Kaj me veseli in motivira pri mojem delu? To so samo nekatera vprašanja, ki so vam pri tem lahko v pomoč.
8. Naučite se ter prakticirajte tehnike obvladovanja stresa. Spretnosti obvladovanja stresa, kot so tehnike dihanja, sproščanja, meditacije in čuječnosti, lahko pomagajo pri uravnavanju čustev in ohranjanju miru v stresnih situacijah. Pomaga tudi zavedanje, da je kratkotrajen stres za naš organizem tudi koristen, ker nas pripravi na izziv pred nami in nas lahko premakne v delovanje.
9. Izogibajte se neprijetnemu čustvenemu vplivanju. Razvijanje sposobnosti ločevanja med čustvi in dejstvi ter razmejevanje med našimi čustvi in prevzemanjem čustvenega bremena drugih prav tako pomembno prispeva k ohranjanju vaše čustvene stabilnosti.

Vodja vam je lahko v pomoč na različne načine. Vprašajte ga za redno povratno informacijo o vašem delu, o zadovoljstvu z vašimi rezultati in o vašem napredku, da boste lažje prepoznali svoje močne točke ter področja za izboljšave. Odkrit pogovor z vodjo vam lahko omogoči, da vam pravočasno izrazi svoje skrbi ali prepozna vaše potrebe po njegovi podpori. Če imate občutek, da so vaši delovni cilji nedorečeni, nejasni ali pretirano zastavljeni se z vodjem dogovorita za ponovno določitev vaših ciljev. Z vašim vodjem lahko združita moči pri oblikovanju okolja, ki bo bolj spodbudno za vaše dobro počutje in razvoj. Včasih in kjer je to mogoče, je to povezano tudi s prilagajanjem vašega delovnega področja, za ustvarjanje okolja, ki vam za doseganje rezultatov bolj ustreza. S tem ustvarjata nove priložnost za jasno izražanje vaših talentov in sposobnosti. Lahko ga tudi prosite, da vam priporoči mentorja ali coacha, ki vam bo pomagal razvijati strategije za lažje obvladovanje vaših okoliščin ter izboljšanje čustvene stabilnosti. S tovrstnimi prošnjami lahko vaš vodja postane partner pri vašem razvoju čustvene stabilnosti in lahko prispeva k boljšemu počutju ter učinkovitosti v delovnem okolju.

Za zaključek si sposodimo misel znanega govornika in mentorja na področju osebnega razvoja in motivacije. Roy T. Bennett pravi: "Čustvena stabilnost pomeni biti v harmoniji s samim seboj in biti sposoben ohranjati mir tudi v najbolj neuravnovešenih situacijah."

Preberite si še ostale teme s področja razvoja kompetenc:

• DNLA Expert System: Kako je nastal in kakšne so njegove poslovne vrednosti?
• Empatija kot konkurenčna prednost v dinamičnem poslovnem okolju. Kako jo razvijati?
• Fleksibilnost: Kako se prilagoditi novim razmeram?
• Skrivnosti o osebnem zadovoljstvu pri delu